This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

O KAJTANJU IN VETRU

Kitesurf: Ekstremni šport

Ekstremni šport je splošni pojem za športe, ki vključujejo veliko hitrost, višino, nevarnost ali kakšno drugo akrobacijo. Tem športom je skupno ustvarjanje velike količnine adrenalina v krvi, tako imenovane »adrenalinske bombe«.

Ekstremni športi so pogosto prakticirani med mladimi, saj jih žene želja po doseganju lastnih mej v fizični in psihični vzdržljivosti ter premikanju mej v določenih športih. Velikokrat deluje skupina ekstremnih športnikov kot subkultura.

Sport Kitesurfing, znan tudi pod imenom kiteboarding, vključuje padalo (power kite), ki s svojo energijo vleče kajterja (voznik kajta☺) po vodi. Kajter stoji na kiteboardu (kite deska) ali surfboardu (manjši surf, primeren tudi za na val).

Oče kite tradicije, George Pocock je v začetku 19ga stoletja v Bristolu, prvič preizkusil 4 vrvični kite, z vožnjo v veter. Tako se je vsa zgodba lova na veter začela. Leta 1984 Dominique in Bruno Legaignoux patentirata prvi kite in ga uspešno dvigneta iz kopnega kot tudi vode.
V zgodnjih 1990ih Laurent Ness, Raphael Salles in Antoine Carretero začnejo uporabljati kite za kajtanje na obalah južne Francije.

Prav tako se začne dogajati na Hawaiih. Don Montague, Manu Bertin in Mike Waltze surferjem in wake boarderjem, predstavijo extremnost tega športa in kaj vse je možno početi s kajtom…Po tem dogodku postane ta šport eden izmed najbolj hitro razvijajočih se v zadnjih letih.
Leta 1996 pride do kite booma , največjega medijskega razcveta z zvezdama kot sta Laird Hamilton in Manu Bertin.

"O vetru"

Véter je naravno gibanje zraka, ki ga povzroči porušeno razmerje med zračnima pritiskoma nad hladnim in toplim/segretim delom površja. »Naloga« vetrov je tako izenačiti porušeno razmerje.

Tako se vetrovi premikajo v zgornjih plasteh zraka od nizkega pritiska k visokemu, v spodnjih plasteh pa navadno pihajo v nasprotni smeri. Vetrovi nastajajo tudi zaradi različnega ohlajanja med morjem in kopnim(poleti je nizki zračni pritisk nad kopnim, pozimi pa nad morjem).

Najbolj primeren veter za učenje kajtanja na Jadranu je Maestral. Vsi ostali vetrovi (Burja, Jugo, Levante, Tramontana, itd...) pihajo sunkovito, ponavadi pa jih spremlja tudi slabo vreme, zato so primerni samo za napredne kajterje. Maestral na severnem jadranu ponavadi ne dosega primernih jakosti za učenje kajtanja, zato se večina tečajev izvaja južnem jadranu. Primerne lokacije so Neretva (Izliv reke Neretve) in Brač Bol.

"Maestral"

Maestrál je v Jadranu prijeten, priobalni, dnevni termični veter, ki piha z morja proti kopnemu, ker se kopno podnevi segreva hitreje kot morje. V Slovenskem primorju piha iz smeri zahod-severozahod (WNW), po večjem delu Jadrana iz severozahoda (NW), na skrajno južnem Jadranu pa celo iz zahoda (W). Pihati začne po 10. uri, okrog 14. ure doseže največjo moč okrog 4 Bf in preneha pihati pred sončnim zahodom.

"Jugo"

Júgo ali širóko (italijansko scirocco) je topel in vlažen veter, ki v Jadranu piha iz smeri vzhod-jugovzhod (ESE) do jug-jugovzhod (SSE). Spremlja ga oblačno vreme, pogosto tudi padavine. Močneje in pogosteje piha v južnem Jadranu, v severnem Jadranu pa navadno piha od marca do junija. Povprečna moč je 4-5 Bf (hitrost 16-20 vz.). Poleti traja do tri dni, pozimi pa tudi do devet dni, s kratkimi prekinitvami celo do tritedne.

Jugo močno razburka morje, vendar pa so valovi pravilnejše oblike ter pri isti višini daljši od valov, ki jih povzroči burja, zato se manj lomijo. Ni tako nevaren kot burja, ker piha enakomerno in ne nastopa nenadoma, nevihtno moč pa doseže šele tretjega dne. Predznaki juga so tišina in spremenljivi šibki vetrovi, meglica in mračen jugovzhoden del obzorja. Vidnost se zmanšuje, tlak počasi pada, krepijo se zračni tokovi iz jugovzhoda, zlasti v severozahodnem Jadranu višina morja raste.

"Burja"

Búrja (italijansko bora, hrvaško bura; izhaja iz starogrške besede borea: sever) je suh, mrzel in sunkovit veter v Jadranu. Burja je predvsem severovzhodnik (NE), čeprav lahko piha vse od severa (N) do vzhoda (E). Burja nastane, ko se razvijeta dve področji zračnega pritiska nad srednjo Evropo in Jadranom aliSredozemljem.

Pojavlja se lahko tudi kot lokalna burja, ki nastane zaradi ohlajanja zraka nad kraškimi dolinami, hladen zrak pa se potem vali prek sedel in gorskih grebenov. Taka burja zapiha iznenada, je kratkotrajna, pogosto pa tudi zelo močna. Burja piha čez vse leto, predvsem pa pozimi. Za razliko od večine vetrov, ki pihajo vodoravno, piha burja poševno v slapovih od obmorskih hribov navzdol proti morju in ustvari ostre valove, ki se lomijo in penijo.

Najbolj znana območja z močno burjo so Tržaški zaliv, Kvarner, Senjska vrata, Klis, Vrulje pri Makarski. Značilen predznak burje je oblačna »kapa« na gorskih vrhovih, zlasti nad Nanosom, Učko, Velebitom, Kamešnico, Biokovim, Orjenom. Če se kapa veča, pomeni, da se burja krepi.

Piha pogosteje popoldan, največjo moč navadno doseže med 11. in 13. uro. Najšibkejša je navadno nekaj ur zatem, ko se je izgubila oblačna »kapa« nad hribovjem, takrat včasih celo preneha pihati. Burja preide v jugovzhodni (SE) veter z oblačnim vremenom in padavinami, če tlakzraka naglo zraste in tako prepreči napredovanje ciklonalne depresije (C), ki v teh primerih leži nad Ligurskim morjem ali severnim Jadranom.

Vir: Wikipedia