Ekipa Kitelife se zahvaljuje Janezu Stajnkotu za odličen report...
Letos sem se še tretjič podal na toplo in veter, tokrat (spet) Egipt. Ker je dostop do interneta bolj 'tako tako', pa tudi ves dan je zapolnjen z aktivnostmi, računalnika sploh ne nosim naokrog. Danes prvič... Tole pišem v četrtek, javljam se direktno s spota oz. Surfmotion Centra (na slikci webkamere stojim ob stolpu, moj modri RRD prvi z leve :).
V glavnem, temperatura je okrog 30 stopinj podnevi, ponoči okrog 24, morje 23,5... Veter piha doslej vsak dan med 15 in 25 vozlov, včasih v sunkih do 30. Doslej smo bili vsak dan na vodi, enkrat sem vzel desko in odpeljal nekaj čez urco windsurfa. Danes (četrtek) je bolj slabo, nekje okrog 12 Kn. Opoldne gremo snorklat na koralne grebene. Baje je podvodni svet noro lep. Bomo videli, bom vzel tudi GoPro pod vodo in posnamem kakšno slikco, film... Ekipa je super, vsak dan se dogaja... še dva dni, pa na žalost za letos končamo z vročim soncem...
Dopoldne se odpeljem proti Brniku. Polet kot se spodobi: že na začetku urca zamude. Zamudo izkoristimo za prvo spoznavanje.
Polet nič posebnega, prijeten. Običajne formalnosti na letališču, potem z avtobusom do hotela. Vzdušje je veselo :), vožnja hitro mine. Hotel je b.p., namestimo se po sobah in prvi dan je mimo.
Zbudim se v prekrasno, jasno, toplo, vetrovno jutro. Samopostrežni zajtrk, potem pa na spot. Peš, kakih deset, petnajst minut. Po obali je napoti Intercontinental, zjutraj ne dovolijo prehoda, zato gremo po puščavi. Lokacija je super. Piha, oddelam svoje runde. Sem zadovoljen, za prvi dan... V prekrasnem sončnem zahodu se po plaži vračamo v Carribean. Ritem se ustali, sistem deluje... Zvečer najprej odžejanje po celodnevnem dehidriranju, večerja, potem pa... kolikor kdo zdrži... Noči bodo dolge, že vidim :)
Dnevi so enaki... super... Vso noč (in ves dan) spet piha, zajtrk, pešpot, spot, kajt do daske... zvečer nazaj. Hjah... nekomu, ki ni bil poleg, se mogoče zdi dolgčas... a zanesljivo ni tako. Ko imam dovolj, se posvetim ostalim v skupini, kaj malega povem, pokažem. Vsi smo zadovoljni. Večeri so naporni. Zelo.
Piha. To pove vse. Dan je enak idelanemu kajterskemu vsakdanu. kake tri ure sem s kajtom na vodi, počasi čutim žejo. Treba bo nazaj, na suho. Za danes bo dovolj. Popoldne popestrim z urco in pol windsurfanja. Še znam. Tudi Čarna se javi, da bi poskusila. Dean in jaz nastopiva še v vlogi surflehrerja. Vsak svojega učenca poskušava naučiti čim več. Moja učenka se po dveh urah gosposko odpelje 170m od obale, naredi tuck in se nato vrne na isto mesto. BRAVO!
Vse enako kot včeraj. S to razliko, da je pihalo malo manj stabilno. Vozim dve uri na sipinah... nad belim peskom, v pol metra globoki vodi, nad koralami. Neverjetno super lepo. Z eno pripombo: ne smeš si privoščit paadca. Ker potem vse postane drugače. Korale so ostre kot nož, posledice so primerne. Popoldne pomagam Čarni, dve uri in pol vztraja v vodi. Posluša, napredek je viden. Opazijo ga tudi na spotu. Pravijo: ej, vsi kajti so bili v vodi, razen njen. In imela je samo 7 kvadratov... Malo osnov fizike, pa deluje ;), a ne... Zvečer sem (od hoje po do pasu globoki vodi :))) tako zdelan, da padem v posteljo že pred večerjo. Na večerjo še zmorem, nato spet v sobo. Show v diskoteki zamudim. Pa drugič...
Zgodaj zjutraj smo na spotu. Piha bolj tako - tako, 10-15 Kn. Ne krenem takoj v vodo, prvi ta teden se posvetim računalniku in internetu. Na Surfmotionu imajo wireles, brezplačen (če se znajdeš ;). V album potisnem slikce, napišem par besed na blog, pošljem pozdravček ali dva... Skratka, ne grem na vodo. Opoldne naj bi šli na potapljanje na koralne grebene. Zberemo se in z dvourno zamudo nam sporočijo 'veselo' novico: ODPADE. Kasneje zvemo, da nas je bilo premalo. Tam je uradni razlog: crknil je motor na ladji :)))) Medtem ko čakamo seveda fino nažiga, po naši oceni 15-20. Zdrvimo na spot, sestavimo opremo... in seveda, kaj se zgodi: pade na 8-12. Za nič. Zanič. Spet se posvetim poučevanju...
Zvečer bosonogo pešačenje po mivki in robu valov, ob sončnem zahodu do hotela. Kičasto. Že slišano. Zadnji trenutek ulovimo Snack. Po večerji si ogledamo predstavo s kobrami. Ponoči v diskoteki vadimo KITELIFE plesni nastop pod stroboskopom.
Spet piha nekoliko bolj. Na vodi je gneča, kombinacija začetnikov, polzačetnikov, rekreativcev, bolj- ali manj-znalcev... Ta dan nimam neke prave sreče. Najprej šlampasto zaprem tubo in kajt se začne praznit, kar opazim 300m od obale, 100m od sipine. Počasi ni več vzona, žalostno konča v vodi. Čez par minut je pri meni rescueboat, napumpam in čez deset minut sem spet na vodi. Sledi bližnje srečanje z starejšim 'čeladarjem', kar običajno pomeni probleme. Stric se mi zapelje pred kajt, bolj bi ga moral obiti, da bi se izognil situaciji. Da ne bi imel koga na vesti, takoj potegnem safety in... se ve. Ni enostavno spet sestaviti. Ko imam že skoraj skupaj, potegne veter in spet znova, od začetka... Odnese me kakih 50m od deske, ki sem jo raje spustil, ker mi je ena noga ušla in mi je desko potegnilo za hrbet. Idealno za zvin. Obupam, čez par minut pride mimo rescue in vpraša: Haj mister, ju nid help???? Seveda. Spusti tubo, me potegne noter, gremo nazaj. Drugič v tem dnevu (in tednu:))). Počakam petnajst minut in grem še enkrat v vodo. Tokrat se vrnem sam, brez pomoči.
Zvečer sledi svečana podelitev priznanj in ogled prezentacije tega kajtanja, v francoski restavraciji. Ob polnoči napademo disko, kjer posnamemo uradni ples tokratnega kajtanja, ob pomoči nepogrešljivega koreografa Matije.Bravo, majster :) Noč je doooolga.
Zjutraj pospavimo svoje stvari in jih prenesemo na recepcijo. Sledi odhod na spot. Piha. Izi mi posodi 13m2. Na vodi sem skoraj tri ure. Ustnice imam že čisto razpokane od soli, vetra, dehidracije... Ostane le še pakiranje opreme, pojemo še kosilo in bus nas proti večeru odpelje na letališče.
Tilen poskrbi za malce zabave, ko dvakrat prevzame mikrofon in po celem letališču obvešča ekipo KITELIFE, da naj se zberejo na lokaciji. Nihče ne kapira, da gre za šalo in da za mikrofonom ni prava uradna oseba :))) Polet je miren, namesto vročih 30 stopinj in več nas v Sloveniji pričaka hladnih 11. Poslovimo se in se vsak odpravimo po svoje, proti domu.
KITELIFE.si SomaBay Egipt, nov. 2010 - KITEMOTION :) from jstajnko on Vimeo.