Kajtanje se je mojega življenja prvič dotaknilo pred več kot letom dni, ko sva se na pobudo prijateljice, ki je bila nagrajena s tečajem kajtanja, podali v Črno goro. Zame je ta trip pomenil bolj dopust in spodbudo prijateljici, bodoči kajtarki. Pa me je prevzel adrenalin, svoboda pri jezdenju valov in trenutki lebdenja v zraku z vetrom v laseh. Navdušila sem se nad načinom takšnega dopustovanja, kajti počitnic, na katerih se samo poležava, že prej nisem marala. Pri znancih, ki se s tem atraktivnim športom ukvarjajo, sem se pozanimala o najboljših destinacijah za začetnike. Rezultat iskanja konstantnega vetra in lagune s plitko vodo je bil Egipt. In zgodil se je septembrski kajt trip Soma Bay.
Takoj po vzletu letala smo pozabili na poplavljeno Slovenijo, saj nas je že nad oblaki čakalo sonce. Let je bil miren. Na letališču v Hurgadi smo zadihali vroč egipčanski zrak, doživeli prvi kontakt s preveč prijaznimi domačini in se že peljali proti Caribbeanu, našemu hotelu. Prvo noč smo odplesali v disku…
Sledil je prvi kajtarski dan. Prvikrat smo se na spot (kajt center Surf Motion) odpravili skupaj. Tečajniki – začetniki smo prvi dan kajtali »na suho«. Začetne kajtarske veščine smo osvajali na peščeni laguni in proti koncu dneva že tekmovali komu kajt manjkrat pade na tla, pri tem pa mu uspe narediti še kakšen »loop«.
V naslednjih dneh tečaja smo v obilici smeha in dobre volje, pravi spodbudi Surfmotion inštruktorjev pa tudi s kakšnim »supermanom« pridobivali kajtarsko znanje. Eni smo se učili počasneje, drugi hitreje, vsi pa smo napredovali. Kajtanje v samem bistvu ni tako zapleten šport, zahteva pa nekaj več pozornosti. Davek mojega napačnega giba in rahle nepozornosti je bil polet v pesek in z njim potolčena kolena. Strah, ki se ti ob takšnem dogodku nabere, potem izgubljaš iz dneva v dan, ko pridobivaš občutek in opažaš, da napreduješ. Pihalo je vseh sedem dni… vetra od 15 do 25 vozlov, ravno prav za učenje. Majhen problem je predstavljala le višja sila, t.j. luna – ujeli smo ravno teden, ko je v laguni prevladovala oseka, ampak še vseeno smo uspeli voziti zjutraj in popoldan, ko je nastopila plima. Šola kajtanja je bila aktivna vseh sedem dni. Vsi smo uspešno zaključili tečaj in osvojili naslov kitesurfer-ka.
Aktivni pa niso bili le dnevi, temveč tudi večeri. Pestra »all inclusive« ponudba je bila pika na i vrhunskega razpoloženja skozi celoten teden. En večer smo se zapeljali tudi do Hurgade.
Ko spoznaš ljudi, ki jih kajtanje druži in ujameš njihovo energijo, se še dodatno zaljubiš v ta šport. Občutkov se preprosto ne da opisati, ampak jih je treba doživeti.

Hvala KITELIFE in Surfmotion, da ste me dokončno zasvojili!

Kitesurferka Nina

Za ogled poročila kitesurferke Kaje pa kliknite sem.

P.s. Kitelife Teama: Hvala Nini in Kaji za zelo lepo napisani poročili:) Hvala tudi vsem ostalim udeležencem, ki so poskrbeli za nepozabno vzdušje...

P.s.2: Komentar Kaje Albreht na Facebooku: hvala KITELIFE-u za najbolj mega, odbite, športne, superduper bombastične, polne pozitivnega folka in energije počitnice!!In seveda hvala najbolj fajn učitelju kajtanja Anžetu Kolencu;)

Oglejte si še ostale slike s klikom na POVEZAVO

Galerija slik z drugega tedna KLIK